Hitro iskanje

Poiščite ime:
Jaz sem:
Želim spoznati:
 
 
 
 
Za:

Zadovoljen potnik

Že nekaj let delam kot voznik avtobusa na medkrajevni progi med Reko in Dubrovnikom. Nisem se vozil po avtocesti, ampak po avtocesti ob morju. Ni bilo slabo, vendar je bilo nekajkrat utrujajoče, še posebej, ko je bila burja ali dež. Bil je samo en tak dan, ko mi je prometnik rekel, naj grem danes sam, ker je kolega zbolel in nismo imeli nadomestnega zaradi rezanja stroškov v podjetju.

Kot vedno gre pri nas, se najprej poškodujejo delavci. Nerad sem pristal, ker je bilo slabo vreme, dež, a potnikov ni bilo preveč. Vsi so zasedli svoja mesta, potnikov pa je bilo le ducat. Dva do Zadra, toliko do Šibenika in samo ena gospa, vsaj tako je delovalo, do Dubrovnika, ostali pa do Splita.

Mislil sem, da se bo kdo kasneje vkrcal, zato sem se odpravil. Potovanje je bilo monotono. Še štirje so se vkrcali v Zadru, a le do Splita, študentov. V avtobus so vnesli nekaj živahnosti. V Splitu je bila polurna stojnica, zato sem končno šel na kavo in nekaj pojedel.

Videl sem tisto gospo, ki je bila nekoliko neodločena, ali naj kaj naroči ali ne, zato sem se odločila, da si jo privoščim s kavo in sendvičem, pa tudi zelo čedna je bila. Zahvalila se je za kavo, vendar je sendvič zavrnila. Usedla se je za mojo mizo, zato sva se malo pogovorila in izvedela sem, da ji je ime Danijela, da je iz Cavtata, a da že leta dela na Reki kot zdravnica.

Kmalu smo nadaljevali in za tri nove potnike do Ploc in Neuma sem zaračunal vozovnice. Daniela je sedela za mano in ker je bila v krilu v vzvratnem ogledalu, sem jo lahko gledala in občudovala njene lepe in dolge noge. Najin pogovor je bil vse bolj prisrčen in po Neumu sva ostala sama v avtobusu.

- Kako to, da ni potnikov? - Zanimalo jo je. - Zdaj ni vaša sezona ... Poletje je polno, da bi vas obnorelo. -Rekel sem prav nasmejan in gledal njene noge v ogledalu. Mislim, da je spoznala, da jo gledam, ker je čez nekaj časa rahlo razširila noge, tako da sem zdaj pod hlačnimi nogavicami videla njene bele hlačke.

Nasmehnila se mi je in se nagnila naprej. "Verjemi mi, izgleda veliko bolje kot v ogledalu." Pogledal sem jo in mi je pomežiknila. Začutil sem, kako se mi je dvignil kurac, zato sem predlagal, da se nekje ustavim, in ona se je strinjala. Kmalu sem se ustavil na počivališču ob cesti ob Vrtovih Sonca, ki so bili zdaj že prestrašeno prazni.

Izključil sem avtobus in jo pripeljal na zadnji sedež, preden se je usedla, pa sem jo poljubil in dvignil krilo nad boke. Imela je sočne ustnice in cel dan sem jo lahko poljubljala. Toda njene rjave oči so nenehno gledale moje hlače, zato sem se sklonil in ji potegnil hlačne nogavice.

Imela je gladko frizuro v eni vrstici in rosno muco. Bila je stara 32 let in je bila pravi kos, njena koža pa je bila napeta in brez gub. Z glavo sem se zataknil v njeno muco in začel z jezikom delati klitoris ter ga potiskati v luknjo. Zadovoljno je zastokala in zavzdihnila, nato pa samo tiho rekla: - Jebi me .

. močno .. Slekla sem hlače in spodnjice, malo podrgnila kurac in ga dala v njeno muco. Rahlo je zastokala, ko je vstopil vanjo do konca, jaz pa sem ji dvignil noge in jo začel močno jebati. Stokali smo in dahtali na zadnjem sedežu in divje zajebavali. Zdi se, da se dolgo ni zajebala, ker je iz nje puščalo, kot da je tam spodaj poplavila.

Kmalu sem začutil, da bom prišel, zato sem ga začel vzeti ven, toda ona je zastokala: - Ne .. ne .. ne vzemi .. prišlo v mene .. prosim .. - v redu .. kot ti želim .. - je sam nasmejan rekel in jo zabodel do konca ter jo z vso močjo še naprej zabodel. Kmalu je začela prihajati, jaz pa z njo, zato smo se stresli in zgrnili v harmoničnem orgazmu.

Zabila mi je nohte v vrat, ko sem ji globoko vdihnil uho in jo poljubil po vratu. Potem ko smo se pomirili, smo se hitro oblekli in malo sem očistil zadnje sedeže naših sokov, zato smo nadaljevali do Dubrovnika. Na odhodu mi je dala svojo številko mobilnega telefona, jaz pa svojo.

Rekla je, da se vrne čez en teden, zato naj ji povem, kdaj se vozim, ker bi bila rada z mano na Reki. In tako je tudi bilo. Vrnila se je z mano, torej z avtobusom, ki sem ga vozil, zdaj pa je bil z mano kolega, tako da se nisva veliko pogovarjala. V bistvu sem ji po vrnitvi na Reko obljubil, da se dobimo na kavi in se vidimo potem.

Da bi vam zagotovili boljšo uporabniško izkušnjo, to spletno mesto shranjuje piškotke.

Več informacij